Metoda gelske elektroforeze se uporablja za ločevanje molekul DNA glede na njihovo velikost. V srednji šoli se v okviru eksperimentalnega pouka običajno ne izvaja, saj je metoda zahtevna, potrebna oprema ni cenovno dostopna vsem šolam, za samo izvedbo pa so potrebna barvila, ki so zdravju nevarna. Namen raziskovalnega dela je bil izdelati komoro za elektroforezo iz cenovno dostopnega in varnega materiala, ki bi omogočala izvedbo elektroforeze v šolskem laboratoriju. Po več poskusih smo uspeli sestaviti delujočo napravo, ki smo jo preizkusili za ločevanje molekul umetnih barvil, ki so služila kot model za prikaz potovanja fragmentov DNA. Molekule barvil (tartrazin, kinolinsko rumeno, allura rdeče, indigotin, briljantno modro in rastlinski ogljik) so nabite negativno in tako potujejo v enako smer kot DNA, zaradi različne velikosti molekul pa je hitrost njihovega potovanja različna. Tako smo jih lahko uporabili kot model za razumevanje principa ločevanja na podlagi naboja in velikosti, kot se ločujejo fragmenti DNA pri standardni gelski elektroforezi. Ugotovili smo, da je izvedba poenostavljene elektroforeze možna v šolskem laboratoriju in dijakom omogoča lažje razumevanje zahtevnih tehnik molekulske genetike ter hkrati predstavlja dodatno motivacijo pri pouku biologije.

Aditivi so kemične snovi, ki se množično uporabljajo v tehnoloških procesih predelave hrane, kljub temu da številne raziskave potrjujejo njihov negativni učinek na človeško telo.

V naši raziskavi smo raziskovali vpliv mononatrijevega glutamata, tartrazina ter natrijevega benzoata na jetrne celice človeka. Izpostavili smo jih dvema različnima koncentracijama aditivov, nato smo s spektrofluorimetrom merili reaktivne kisikove spojine (ROS), z biokemičnim analizatorjem pa vrednosti albumina, trigliceridov in glukoze.

Analiza rezultatov je potrdila vpliv vseh aditivov na celice, tako na njihov ROS kot na njihove produkte, torej albumin, glukozo in trigliceride. Koncentracija glukoze se je ob dodatku vseh treh aditivov znižala. Vrednost albumina se je spremenila le pod vplivom tartrazina. Mononatrijev glutamat in tartrazin sta povzročila povišanje koncentracije trigliceridov, medtem ko se je količina teh ob dodatku natrijevega benzoata znižala. Količina ROS se je povečala le ob dodatku natrijevega benzoata, pod vplivom preostalih dveh aditivov pa se je vrednost nekoliko znižala. Rezultati so pokazali tudi razlike glede na uporabljene koncentracije aditivov. Višje koncentracije so povzročile večje spremembe na celicah kot nižje koncentracije.

Kljub temu, da je bil eksperiment izveden in vitro, lahko sklepamo na negativni učinek aditivov na naše telo in zato svetujemo previdnost pri izbiri hrane in uživanju produktov, ki vsebujejo aditive.

V raziskovalni nalogi smo proučevali vsebnost mikroplastike v šampo-nih za lase. Mikroplastika ima negativen vpliv na naravo in zdravje ljudi, v zadnjih letih pa se v povečanem obsegu uporablja v izdelkih za vsakdanjo uporabo, med drugim tudi v kozmetiki. Raziskovalne metode, ki smo jih v okviru raziskovalne naloge uporabili, so filtriranje pod znižanim tlakom in skozi filtrne diske s pomočjo injekcijske brizgalke. Za ugotavljanje spremembe mase smo uporabili tehtanje z analitsko tehtnico, velikosti delcev v različnih raztopinah smo izmerili s pomočjo dinamičnega sipanja laserske svetlobe (DLS) z napravo Zetasizer. Uporabili smo tudi Fourierjevo infrardečo (FTIR) spektroskopijo z mikroskopom za štetje delcev na posameznem filtru in določali smo infrardeče (IR) spektre s tehniko oslabljenega popolnega odboja (ATR). Rezultati raziskave kažejo, da največ mikroplastičnih delcev vsebuje šampon Head & Shoulders classic clean, najmanj pa šampona L`Occitane en Provence in kamilični šampon proizvajalca Ilirija. Pri obeh nismo zaznali spremembe v masi filtra, kamilični šampon je imel le nekoliko več delcev, izmerjenih na filtru. Zanimivo je, da cena nima vpliva na vsebnost mikroplastike v šamponu.

Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri pisci komentarjev na portalu MMC in YouTubu upoštevajo pravopisna pravila slovenščine, ali pri količini pravopisnih napakah prihaja do razlik med obema spletnima mestoma ter kaj so vzroki za to. Omejili smo se na rabo velike in male začetnice, pisanje skupaj in narazen ter ločila in vejico, ki smo jih uvrstili v posebno kategorijo, saj se je, tako kot smo predvidevali, izkazalo, da je napak pri rabi vejice daleč največ izmed vseh napak ločil in jo je zaradi tega smiselno obravnavati kot posebno kategorijo. Z obeh spletnih mest oz. strani smo zbrali komentarje, ki so napisani pod aktualnimi objavami, ter jih jezikovno analizirali tako, da smo zabeležili, koliko pravopisnih napak se pojavlja. To smo opravili s pomočjo programa Microsoft Word, in sicer z možnostjo Sledi spremembam. Uporabili smo tudi program Amebis Besana. Z vsakega spletnega mesta smo zbrali med 50 000 do 55 000 besed. Pokazalo se je, da je daleč največ napak pri rabi vejice in pri rabi drugih ločil (pika, klicaj, vprašaj, pomišljaj …), najmanj napak pa je pri pisanju skupaj in narazen. Ugotovili smo tudi, da je bistveno več jezikovnih napak v komentarjih na YouTubu kot na MMC-ju. Vzroki za te razlike so lahko starost piscev komentarjev (pokazalo se je, da mlajši pisci delajo več napak), fizično okolje nastanka komentarja (npr. raba računalnika ali telefona) in okolje, ki nastane na samem spletu; govorimo o t. i. pravopisno zaprtem ali nesvobodnem okolju in pravopisno odprtem/-svobodnem okolju, ki omogoča, da pisci komentarjev pišejo tako, kot govorijo.

Družba in gospodarstvo se pospešeno spreminjata. Kupci se spreminjajo in prilagajajo trenutnim razmeram. Spremembe vplivajo na njihove navade, nakupne navade in nakupne vzorce. V skladu s prilagajanjem na trenutne razmere, povezane s pandemijo koronavirusa covid-19 so se tako ljudje privajali na nastajajoče spremembe – na sobivanje s tehnologijami, na nov način komunikacije, nov življenjski slog in na socialno osamitev. Nastale razmere in dolgotrajno izvajanje pouka na daljavo so se odražali tudi v nakupnem vedenju dijakov. Spremenjene navade mariborskih dijakov smo zato preučevali s pomočjo anketnega vprašalnika v orodju 1KA ankete. Srednješolci so v času pandemije tako izraziteje varčevali, porabljali manj denarja za nakupe posameznih izdelkov, iskali pa so substitute za nadomeščanje posameznih storitev ali izdelkov, katerih izvajanje oziroma prodaja sta bili zaradi pandemije koronavirusa omejeni ali prepovedani. Pogosteje so zato posegali tudi po spletnih nakupih. Na trgu je bil opazen porast ponudnikov in organizacij, ki so se ukvarjale z dostavo hrane, izdelkov ...  Potrebne pa so bile tudi spremembe poslovnih modelov gostincev, trgovcev, izobraževalnih ustanov in vzpostavitev virtualnih pomočnikov ob prodaji ter virtualnih dogodkov. Nekatere organizacije so te priložnosti na trgu uspele izkoristiti in so se pospešeno digitalizirale in selile na splet, kakor je to uspelo bankam in zavarovalnicam, kar so mnoge organizacije ohranile tudi po pandemiji koronavirusa covid-19. Poznavanje kupcev in njihovih navad ter sledenje trendom in spremembam na trgu je tako ključnega pomena za uspešno delovanje organizacij, saj so se spremenjene nakupne navade dijakov, vključno z njihovimi zmanjšanimi dohodki, ohranile tudi po pandemiji.