Za avtorje

NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA

Naslov prispevka

Naslov (v slovenskem in angleškem jeziku) mora biti kratek, informativen in razumljiv. Maksimalna dolžina naslova je lahko do 15 besed.

Za naslovom sledijo imena avtorjev in polni naslov inštitucije, v okviru katere se je izvedla raziskava.

Povzetek - Abstract

Podati mora jedrnato informacijo o namenu, uporabljenih metodah, dobljenih rezultatih in zaključkih. Primerna dolžina je približno 250 besed.  Povzetek naj bo napisan tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku. 

Ključne besede - Keywords

Ključne besede, v slovenskem in angleškem jeziku, morajo predstavljati področje raziskave, predstavljene v članku. Priporočeno število ključnih besed oz.  besednih zvez je do 10.

Format in oblika prispevka

Članek naj bo poslan v elektronski obliki v Microsoft Word formatu (doc.)  v pisavi "Times New Roman CE 12", razmak med vrsticami naj bo 1,5.  Odstavki naj bodo med seboj ločeni s prazno vrstico. Naslov članka in poglavij naj bodo pisani krepko in v velikosti pisave 14. Latinska imena vrst živih organizmov morajo biti napisana ležeče. 

Prispevki morajo biti napisani v jedrnatem, razumljivem, jasnem in logičnem ter jezikovno ustreznem slogu. Avtorji morajo poskrbeti za jezikovni pregled prispevka. 

Prispevek (članek) lahko obsega do 2 avtorski poli (60.000 znakov) in mora biti strukturiran pregledno, v skladu s smernicami, ki veljajo za pisanje prispevkov posameznega raziskovalnega področja (naravoslovje, matematika, humanistika). Po potrebi naj se vključijo tudi vmesni naslovi, ki morajo jasno odražati njegovo vsebino.

Empirični članek avtor napiše kot poročilo o raziskavi. Obsegati mora vse značilne dele (rubrike), ki predstavijo korake raziskovalnega procesa: uvod, metoda dela, rezultati, razprava.   Vsebina posameznih rubrik : 

• •   Uvod

Nanašati se mora le na tematiko, ki je predstavljena v prispevku/raziskavi.  Vsi uporabljeni viri morajo biti ustrezno navedeni  sproti, med tekstom. Predstavljene naj bo tema, povod za raziskavo/pisanje, novost, ki jo prinaša raziskava in rezultati dosedanjih raziskav obravnavane tematike.  Opombe so namenjene razlagi, pojasnilu,  nadaljnjemu branju, ki ne sodi v sam tekst/nalogo in jih navedemo na koncu vsake strani ali na koncu naloge in ustrezno oštevilčimo.

• • Metodologija dela

V tej rubriki razložimo, po kakšnih postopkih smo delali in kakšna sredstva ali materiale smo za to uporabili: proučevanje pisnih virov, anketiranje, terensko delo, eksperiment… in jih na kratko predstavimo.

• • Rezultati 

Ta del naj vsebuje zbrane rezultate raziskav, opazovanj, meritev. Rezultate lahko prikažemo na različne načine: s tabelami, preglednicami, grafi, slikovnim gradivom…. Izberemo le najpomembnejše. 

Tabele in slike (grafi, risbe, fotografije idr.) naj bodo naslovljene in oštevilčene in naj v članku ne presegajo števila 10,  njihovo mesto naj bo jasno označeno. Naslove tabel pišemo nad njimi, naslove slik in fotografij pod njimi. Naslovi tabel in slik ter legenda naj bodo v slovenskem in angleškem jeziku. 

• •  Razprava

Analiziramo,  razložimo, rezultate, jih primerjamo z že obstoječimi raziskavami, iščemo povezave. Opišemo pomen dobljenih rezultatov. Če smo si zastavili hipoteze, jih v tej rubriki ovrednotimo. Ovrednotimo rezultate, metodo dela in predstavimo možne izboljšave. 

• • Zaključki

Prispevek končamo s povzetkom glavnih ugotovitev, ki jih lahko zapišemo tudi po točkah. Dodamo lahko še praktično vrednost/ uporabo raziskave, predloge za nadaljnje delo/ raziskave, priporočila za prenos v prakso.

Teoretski članek naj  v podrobnostih preuči in kritično analizira določene modele ali teorije.

Citiranje in navajanje virov (APA 7)

(aktualni 7. verziji standardov Ameriške psihološke zveze, 2020)

Znanstveno ali strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na ustrezne vire (knjigo, članek, spletno mesto …). S citiranjem usmerjamo bralca k virom, ki bi mu lahko prinesli več informacij in priznavamo avtorstvo za neko misel tistemu, ki mu gre. Če ne navedemo vira, lahko naše delo označijo za plagiat, čemur sledijo sankcije (npr. odvzem pridobljenega naziva). 

K navajanju virov sodi CITIRANJE MED BESEDILOM (krajši zapis) in NAVAJANJE VIROV V POGLAVJU »VIRI« na koncu dela (popolni zapis vseh podatkov o viru).

Vsi med besedilom citirani viri morajo biti navedeni tudi v seznamu virov na koncu v poglavju »Viri«. Vsi viri, ki so navedeni v seznamu virov, morajo biti vsaj enkrat citirani tudi nekje med besedilom samim.

1. CITIRANJE MED BESEDILOM

Avtorje med besedilom citiramo na dva načina:

·       s priimkom in letnico v oklepaju (ločimo pa ju z vejico),

·       s priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela v oklepaju. 

·       En avtor: (Savec, 2018) ali Savec (2018) je ugotovil …

Dva avtorja: med oba priimka vstavimo veznik »in«: (Čepič in Savec, 2019).

Trije avtorji ali več avtorjev: prvemu avtorju dodamo »idr.«: (Kompare idr., 2019)

Organizacija kot avtor: (Zavod za šolstvo, 2021)

Avtor dela ni znan
Namesto priimka avtorja napišemo prvih nekaj besed naslova v poševni pisavi in leto izdaje: (Interpersonal skills, 2019) 

Wikipedia ipd. – naslov prispevka damo v narekovaje: (»Vodni pajek«, 2018) 

Leto (datum) izida ni znano
Uporabimo kratico »b. d.«, kar pomeni »brez datuma«: (Gagnon, b. d.)

Dobesedno citiranje

Pri pisanju praviloma parafraziramo, to pomeni, da tujo misel povemo z drugimi besedami. Pri dobesednem citiranju(prepisu) pa moramo dati navedek v narekovaje. Pri tem pa ga ne smemo spreminjati. Če uporabimo le del, manjkajoči del nadomestimo s pikicami: /.../. Navedemo tudi stran: (Krnel, 2012, str. 10)   

Posredno citiranje

uporabimo, če originalni vir ni dostopen, a naj bo to le izjemoma, zaradi možnost izgube informacije. Vedno poskušajmo priti do izvornega dela. Če tako v knjigi Pavla Zgage iz leta 2020 preberemo nekaj, kar je Milner napisal leta 2000 in do tega dela ne moremo priti, to citiramo tako: (Milner, 1992, v Zgaga, 2011). V seznamu virov navedemo le delo P. Zgage.

2. NAVAJANJE VIROV NA KONCU DELA (POGLAVJE VIRI IN LITERATURA)

Seznam se oblikuje po abecedi tako, kot prikazuje spodnji primer. Virov ne številčimo in pred njimi ne dodajamo označevalcev (bullets). Na koncu vsakega vira je pika, razen če gre za elektronski vir oz. če prilepimo DOI. Besedilo v seznamu citiranih virov naj bo levostransko poravnano, zamik pri posameznem viru pa »viseč« (v urejevalniku MS Word: Odstavek–zamikanje–posebno–viseče).

Primer seznama:

Atkinson, J. W. (1964). An introduction to motivation. Van Nostrand.

Avsec, A. in Pecjak, S. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. Psiholoska obzorja, 12(2), 35-48.

Baddeley, A. (1991). Human memory: theory and practice. Lawrence Erlbaum Associates.

Če podatka ni (pogosto pri e-virih), ga izpustimo in sledimo naprej vzorčnemu primeru!

Elektronski viri se navajajo na enak način kot tiskani. Na koncu moramo dodati lokacijo, v kateri smo ta vir dobili. To je lahko URL (angl. Uniform Resource Locator) ali pa DOI (angl. Digital Object Identifier). DOI ima prednost, saj ta oznaka ni odvisna od lokacije, na kateri se dokument nahaja. 

Knjiga z enim avtorjem, dvema avtorjema, tremi do vključno 20 avtorjev
Šimenc, M., Udovič, C. in Vesel, J. (2018). Nove prakse filozofije. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Knjiga z enim ali več uredniki
Kobolt, A. (ur.). (2015). Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Knjiga, katere avtor / urednik ni znan
Publication manual of the American Psychological Association: the official guide to APA style (7th ed.). (2020). American Psychological Association.

Poglavje v knjigi z urednikom
Filipčič, T. in Štemberger, V. (2017). Prilagoditve pri ocenjevanju učencev s posebnimi potrebami pri predmetu šport. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Kakovost in ocenjevanje znanja (str. 61–70). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Wikipedija
Na srednješolskem nivoju lahko predstavlja dobro izhodišče za spoznavanje določene teme (vsekakor boljše kot spletne strani v slogu Zadovoljna.si, brez navedenih strokovnih virov), vendar je splošna enciklopedija in se ne navaja kot znanstveni vir. Prispevki večinoma nimajo datuma, zato napišemo (b. d.).
Vodni pajek. (b. d.). V Wikipedija: prosta enciklopedija. https://sl.wikipedia.org/wiki/ Vodni_pajek

Magistrska in doktorska dela, dostopna na spletu
Mlinar, K. (2019). Spoštovanje drugega kot drugačnega v javni osnovni šoli [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/5587/

Članek iz tiskane revije
Gaberšek, M. in Kocijančič, S. (2019). Prvi koraki v Arduino – sporočilo za stisko SOS. Tim: revija za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine, 58(1), 22–25.

Spletna stran s skupinskim avtorjem (organizacijo) in datumom objave
World Health Organization (16. 2. 2018). Infant and young child feeding. 

Spletna stran brez avtorja in datuma objave
K-12 Computer science framework. (b. d.). http://www.k12cs.org
Med besedilom: (K-12 Computer science framework, b. d.)

TED talk
Wertheim, M. (2009, April). The beautiful math of coral. [Video]. TED talk. https://www.ted.com/talks/margaret_wertheim_the_beautiful_math_of_coral?language=en

Youtube video

(na mestu TED talk napišemo YouTube)

Primeri navajanja virov za posamezni tip gradiva po APA 7

3. TABELE IN SLIKE

Tabela ima strukturo vrstic in stolpcev, ostalo so slike: graf, fotografija, risba …

V poglavju »Viri« ne navajamo virov tabel in slik, pač pa vir citiramo pod tabelo na enak način, kot bi ga v seznamu virov. Če smo tabelo vzeli iz nekega vira in jo priredili, napišemo pred navedbo vira »Prirejeno po«.

4. ČESA NE CITIRAMO

Splošno znanih resnic ne citiramo. Npr. Učenci so v izobraževalnem procesu vsakodnevno izpostavljeni evalvacijskim situacijam.

Recenzije

Vsak članek bosta pregledala dva recenzenta.  Po recenzijskem postopku boste prejeli povratno informacijo in če bo potrebno boste vaš prispevek še dopolnili, spremenili, preoblikovali.

Članku dodajte tudi podpisano izjavo:

»Podpisani (ime in priimek) potrjujem, da je predloženo besedilo v celoti moje avtorsko delo oz. avtorsko

delo navedenih avtorjev članka. Besedilo še ni bilo objavljeno oz. ni v postopku objave v drugih publikacijah.

Avtorske pravice za objavo besedila in avtorskih slik prenašam(o) na publikacijo »Koraki v znanost«.  Strinjam se s 

postavljenimi pogoji in dovolim objavo članka.«

Če je avtorjev več, zgornjo izjavo v imenu celotne skupine avtorjev napiše in podpiše prvi avtor.