Za avtorje

NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA

Naslov prispevka

Naslov (v slovenskem in angleškem jeziku) mora biti kratek, informativen in razumljiv. Maksimalna dolžina naslova je lahko do 15 besed.

Za naslovom sledijo imena avtorjev in polni naslov inštitucije, v okviru katere se je izvedla raziskava.

Povzetek - Abstract

Podati mora jedrnato informacijo o namenu, uporabljenih metodah, dobljenih rezultatih in zaključkih. Primerna dolžina je približno 250 besed. Povzetek naj bo napisan tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku.

Ključne besede - Keywords

Ključne besede, v slovenskem in angleškem jeziku, morajo predstavljati področje raziskave, predstavljene v članku. Priporočeno število ključnih besed oz. besednih zvez je do 10.

Format in oblika prispevka

Članek naj bo poslan v elektronski obliki v Microsoft Word formatu (doc.) v pisavi "Times New Roman CE 12", razmak med vrsticami naj bo 1,5. Odstavki naj bodo med seboj ločeni s prazno vrstico. Naslov članka in poglavij naj bodo pisani krepko in v velikosti pisave 14. Latinska imena vrst živih organizmov morajo biti napisana ležeče.

Prispevki morajo biti napisani v jedrnatem, razumljivem, jasnem in logičnem ter jezikovno ustreznem slogu. Avtorji morajo poskrbeti za jezikovni pregled prispevka.

Prispevek (članek) lahko obsega do 2 avtorski poli (60.000 znakov) in mora biti strukturiran pregledno, v skladu s smernicami, ki veljajo za pisanje prispevkov posameznega raziskovalnega področja (naravoslovje, matematika, humanistika). Po potrebi naj se vključijo tudi vmesni naslovi, ki morajo jasno odražati njegovo vsebino.

Empirični članek avtor napiše kot poročilo o raziskavi. Obsegati mora vse značilne dele (rubrike), ki predstavijo korake raziskovalnega procesa: uvod, metoda dela, rezultati, razprava. Vsebina posameznih rubrik :

• Uvod

Nanašati se mora le na tematiko, ki je predstavljena v prispevku/raziskavi. Vsi uporabljeni viri morajo biti ustrezno navedeni sproti, med tekstom. Predstavljene naj bo tema, povod za raziskavo/pisanje, novost, ki jo prinaša raziskava in rezultati dosedanjih raziskav obravnavane tematike. Opombe so namenjene razlagi, pojasnilu, nadaljnjemu branju, ki ne sodi v sam tekst/nalogo in jih navedemo na koncu vsake strani ali na koncu naloge in ustrezno oštevilčimo.

• Metodologija dela

V tej rubriki razložimo, po kakšnih postopkih smo delali in kakšna sredstva ali materiale smo za to uporabili: proučevanje pisnih virov, anketiranje, terensko delo, eksperiment… in jih na kratko predstavimo.

• Rezultati

Ta del naj vsebuje zbrane rezultate raziskav, opazovanj, meritev. Rezultate lahko prikažemo na različne načine: s tabelami, preglednicami, grafi, slikovnim gradivom…. Izberemo le najpomembnejše.

Tabele in slike (grafi, risbe, fotografije idr.) naj bodo naslovljene in oštevilčene in naj v članku ne presegajo števila 10, njihovo mesto naj bo jasno označeno. Naslove tabel pišemo nad njimi, naslove slik in fotografij pod njimi. Naslovi tabel in slik ter legenda naj bodo v slovenskem in angleškem jeziku.

• Razprava

Analiziramo, razložimo, rezultate, jih primerjamo z že obstoječimi raziskavami, iščemo povezave. Opišemo pomen dobljenih rezultatov. Če smo si zastavili hipoteze, jih v tej rubriki ovrednotimo. Ovrednotimo rezultate, metodo dela in predstavimo možne izboljšave.

• Zaključki

Prispevek končamo s povzetkom glavnih ugotovitev, ki jih lahko zapišemo tudi po točkah. Dodamo lahko še praktično vrednost/ uporabo raziskave, predloge za nadaljnje delo/ raziskave, priporočila za prenos v prakso.

Teoretski članek naj v podrobnostih preuči in kritično analizira določene modele ali teorije.

Navajanje virov in seznam uporabljenih virov (literatura)

Vsi uporabljeni viri morajo biti ustrezno navedeni sproti, med tekstom.

Uporabljene vire navajamo med tekstom. Če citiramo enega avtorja, pišemo (BORDJAN, 2013) , če sta dva avtorja (BRAČKO, JANŽEKOVIČ, 1999), če je več avtorjev (Pullin & al., 1995).

Citiranje/Bibliografske navedbe

• citat – dobesedni prepis – v narekovajih (ali ležeče), v oklepaju navedemo avtorja, letnico in stran è avtorski način citiranja

PRIMER:

“… Izraziteje v zadnjih dveh letih. Ampak to povečanje se kaže v pomoči knjižnicam, da razširijo svojo zbirko z elektronskimi publikacijami in te finance niso namenjene toliko dopolnjevanju knjižne zbirke.” (Miller, 2001, 50).

PRIMER UPORABE

à Citiranje:

»Do sprememb pa ne bo prišlo brez prizadevanja neposredno prizadetih žensk in moških« (Jogan, 1999, 144).

à Parafraziranje

Kakor piše Maca Jogan (1999), do sprememb ne bo prišlo brez prizadevanja neposredno prizadetih žensk in moških.

V bibliografiji (citirani viri, navedeni viri) pa bo bralec naloge našel popolni bibliografski zapis citiranega dela:

JOGAN, M. 1999. Evropa (ne)enakih možnosti spolov. Anthropos, 31, 4/6, str. 142-149.

Seznam uporabljenih virov (literatura) na koncu članka

Navedemo vse vire, ki smo jih uporabili ali jih navajamo v nalogi (priročniki, slovarji, enciklopedije …), urejeni naj bodo po abecedi priimkov avtorjev oz. naslovov.

Elementi: priimek in ime (ali začetnica imena) avtorja, leto izdaje, naslov, kraj izdaje, založnik,

V članku strogo in dosledno uporabljamo en način citiranja in navajanja literature.

Navodila za navajanje virov:

1 Monografije (knjige)

1.1 EN avtor

AUSTIN, J. 1990. Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: Založba ŠKUC,

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

FOUCAULT, Michel. 1984. Nadzorovanje in kaznovanje, Ljubljana, Delavska

enotnost.

KUNST – GNAMUŠ, O. 1991. Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom.

Ljubljana: Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja.

1.2 DVA ali TRIJE avtorji

HARALAMBOS, M., HOLBORN, M. 1991. Sociologija: teme in pogledi.

Ljubljana: DZS.

HAYES, N., ORRELL, S. 1998. Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

1.2 VEČ kot TRIJE avtorji

Uvod v sociologijo. 1998. Ljubljana: DZS. ALI

BARLE, A. et al. 1998. Uvod v sociologijo. Ljubljana: DZS.

2 DELI publikacij

2.1 ČLANKI v zborniku/monografiji

RENER, T. 1993. Biografska metoda in spolna struktura vsakdanjega življenja.

V: Bahovec D. Eva: Od ženskih študij k feministični teoriji. Ljubljana: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Str. 156–163.

JOGAN, M. 1987. Osvobajanje žensk in družina. V: Sociološke teme. Ljubljana:

Zveza organizacij za tehnično kulturo. Str. 295–309.

2 DELI publikacij

2.2 ČLANKI v serijski publikaciji/reviji

BEŠTER, M. 1994. Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena.

Uporabno jezikoslovje, 2, str. 44–52.

JOGAN, M. 1994. Erozija androcentrizma v vsakdanji kulturi. Teorija in

praksa, 31 (7–8), str. 647–654.

VERLIČ, Z. in Žumer, F. 2001. Digitalne knjižnice doma in po svetu za potrebe

pouka v šolski knjižnici. Knjižnica, 45, 4, str. 133–139.

3 Elektronski viri/INTERNET

PREŠEREN, F. 1996. Izbrana poezija dr. Franceta Prešerna. [Online].

Dostopno na URL naslovu: http://www.educa.ff.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/ [Citirano 5. 10. 1998, 10:45].

GODEC, Gregor: Nastanek bogov – teogonija [elektronski vir]. Dostopno na

URL naslovu: http://www.svarog.org/mitologija/grska_mitologija/index.php

[Citirano 20. 1. 2004, 11:11].

Recenzije

Vsak članek bosta pregledala dva recenzenta. Po recenzijskem postopku boste prejeli povratno informacijo in če bo potrebno boste vaš prispevek še dopolnili, spremenili, preoblikovali.

Članku dodajte tudi podpisano izjavo:

»Podpisani (ime in priimek) potrjujem, da je predloženo besedilo v celoti moje avtorsko delo oz. avtorsko

delo navedenih avtorjev članka. Besedilo še ni bilo objavljeno oz. ni v postopku objave v drugih publikacijah.

Avtorske pravice za objavo besedila in avtorskih slik prenašam(o) na publikacijo »Koraki v znanost«. Strinjam se s

postavljenimi pogoji in dovolim objavo članka.«

Če je avtorjev več, zgornjo izjavo v imenu celotne skupine avtorjev napiše in podpiše prvi avtor.