Želodčne in druge prebavne težave so pogosto posledica prekomernega delovanja želodčne kisline. Ljudje se ob teh težavah velikokrat odločijo za uporabo antacidov, zdravil, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka, ter tako odpravljajo oziroma blažijo težave, povezane s prevelikim izločanjem želodčne kisline. Raziskovali smo, ali preizkušena zdravila in prehranska dopolnila, ki v skladu z navodili proizvajalcev trdijo, da delujejo antacidno, to lastnost res izkazujejo. S preliminarnim testom smo določili, ali je zdravilo antacid ali ne. Za tem smo s testom določanja nevtralizacijske kapacitete ugotavljali nevtralizacijsko kapaciteto (kateri produkti nevtralizirajo več želodčne kisline) posameznih zdravil in prehranskih dopolnil. Z namenom uporabnosti raziskave potrošnikom smo izvedli tudi primerjavo stroškovne učinkovitosti preizkušenih zdravil in prehranskih dopolnil. Rezultati so pokazali, da vsa prehranska dopolnila v skladu z navodili proizvajalcev ne izkazujejo antacidnih lastnosti, medtem ko slednje izkazujejo vsa preizkušena zdravila. Prav tako smo ugotovili, da imajo zdravila v povprečju višjo nevtralizacijsko kapaciteto kot prehranska dopolnila. Primerjava stroškovne učinkovitosti pa je pokazala, da sta stroškovno najbolj učinkoviti prehranski dopolnili, vendar se lahko pri dolgoročni uporabi pojavijo težave s sekundarnim prekomernim izločanjem želodčne kisline. Na podlagi ugotovitev predlagamo posebno pozornost potrošnikom pri nakupu zdravil in prehranskih dopolnil, dostopnih na trgu, namenjenih za lajšanje težav s prekomernim izločanjem želodčne kisline.

Robinia pseudoacacia L., katere korenine smo raziskovali, je invazivna vrsta iz družine metuljnic. V gozdovih je splošno nezaželena, ima pa tudi pozitivne lastnosti, na primer bogatenje tal z dušikom. Vrsta je dobro raziskana, vendar predvsem na področju gozdne ekologije in z ekonom-skega vidika, zato je bil namen naše raziskave analiza anatomskih struktur korenin Robinie pseudoacacia, tanjših od 5 mm, in s tem prispevati k po-znavanju anatomije te vrste.

Anatomske strukture korenin robinije smo opazovali na trajnih preparatih, pripravljenih iz parafinskih rezin kemijsko obdelanih vzorcev korenin. Tkiva smo pred izdelavo preparatov dehidrirali v avtomatskem tkivnem procesorju ter fiksirali v parafinu. Vzorce tkiv smo pobarvali z mešanico barvil safranin in astra-blue. Največje razlike v anatomskih strukturah so se pojavljale med vzorci debeline 1 mm in 5 mm, največ različnih struktur pa je bilo mogoče opazovati v vzorcih debeline 3 in 5 mm, zaradi njihove boljše razvitosti.

Pokazali smo, da korenine vrste R. pseudoacacia v sekundarnem ksilemu vsebujejo veliko tenzijskih vlaken, v skorji, ki zavzema velik del premera korenine, pa skupke vlaken in vključke v obliki kristalov. Branike so  bile najbolje vidne v vzorcih premera  5 mm, v vzorcih premera 1 mm in 3 mm niso bile vidne oz. slabo vidne. Pri vzorcih premera 1 in 5 mm so se traheje večinoma pojavljale posamično, prisotni so bili tudi tangencialno ali radialno orientirani pari (1 mm) in večkratniki 2–6 trahej (5 mm). V vzorcih 3 mm so prevladovali radialno ali tangencialno orientirani skupki, ki so šteli tudi do 10 trahej. V vzorcih 1 mm  smo zaznali zametke ksilemskih trakov, v vzorcih 3 in 5 mm so bili večinoma uniseriatni, nekateri multiseriatni. Pri 3 mm so ti v širino obsegali 2–3 celice, pri 5 mm pa 2–6 celic. V primeru ponovitve raziskave je potrebno prilagoditi tehniko barvanja ter priprave preparatov zaradi velike natezne trdnosti korenin.

Raziskava se ukvarja z dokazom Pickovega izreka na kvadratni mreži in njegovo posplošitvijo na trikotne in šestkotne mreže. Študija se začne z uvodom v linearne transformacije in njihovo vlogo pri spreminjanju mrežnih struktur. Sledi dokaz Pickovega izreka – formule za izračun ploščine mrežnih večkotnikov na kvadratni mreži – z uporabo Eulerjeve formule.  V zadnjem delu raziskave pa Pickovo formulo prilagodimo tako, da velja tudi za trikotne in šestkotne mreže.

S podrobno analizo in samostojnimi izračuni v študiji dokažemo Pickov izrek na kvadratni mreži ter ugotovimo potrebne prilagoditve za druge mrežne strukture. Posploševanje na trikotne mreže je razvito iz obstoječih konceptov, pri čemer je dokaz konstruiran neodvisno. Posploševanje na šestkotne mreže je izpeljano z uporabo rezultatov iz uveljavljene literature.

To delo prispeva k matematičnemu razumevanju mrežne geometrije z zagotav-ljanjem širše uporabe Pickovega izreka v različnih mrežnih sistemih.

Cilj naše raziskave je bil analizirati, kako se je v letu 2023 spremenila višina Zoisove štipendije, primerjati dvig štipendije s stopnjo inflacije in ugotoviti, kakšen vpliv so imele te spremembe na finančno zmogljivost prejemnikov štipendije.

S pomočjo spletnih virov in literature smo raziskali inflacijo, njene vzroke, posledice ter njen vpliv na posameznikovo kupno moč. Ključen raziskovalni pristop je bil priprava in izvedba ankete med dijaki II. gimnazije Maribor. Namen ankete je bil pridobiti vpogled v to, kako prejemniki Zoisove štipendije dojemajo inflacijo ter njen vpliv na njihove življenjske in šolske stroške. Rezultati ankete so razkrili, da dijaki menijo, da njihov življenjski standard ostaja nespremenjen. Zoisova štipendija se je prilagodila inflaciji in se zvišala. Ugotovili smo, da dvig inflacije ni bil dovolj izrazit, da bi resneje vplival na življenjske razmere dijakov. Štipendija je sledila rasti cen, kar je omogočilo, da dijaki niso občutili večjih finančnih težav kljub prisotni inflaciji. Sklepamo, da je bilo povečanje Zoisove štipendije v letu 2023 ustrezno in skladno z rastjo cen. Ta raziskava ponuja vpogled v razmerje med Zoisovo štipendijo in inflacijo ter njun vpliv na finančno stabilnost prejemnikov. Naši rezultati bodo uporabni pri prihodnjih odločitvah o prilagajanju štipendij glede na gospodarske razmere.