Želodčne in druge prebavne težave so pogosto posledica prekomernega delovanja želodčne kisline. Ljudje se ob teh težavah velikokrat odločijo za uporabo antacidov, zdravil, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka, ter tako odpravljajo oziroma blažijo težave, povezane s prevelikim izločanjem želodčne kisline. Raziskovali smo, ali preizkušena zdravila in prehranska dopolnila, ki v skladu z navodili proizvajalcev trdijo, da delujejo antacidno, to lastnost res izkazujejo. S preliminarnim testom smo določili, ali je zdravilo antacid ali ne. Za tem smo s testom določanja nevtralizacijske kapacitete ugotavljali nevtralizacijsko kapaciteto (kateri produkti nevtralizirajo več želodčne kisline) posameznih zdravil in prehranskih dopolnil. Z namenom uporabnosti raziskave potrošnikom smo izvedli tudi primerjavo stroškovne učinkovitosti preizkušenih zdravil in prehranskih dopolnil. Rezultati so pokazali, da vsa prehranska dopolnila v skladu z navodili proizvajalcev ne izkazujejo antacidnih lastnosti, medtem ko slednje izkazujejo vsa preizkušena zdravila. Prav tako smo ugotovili, da imajo zdravila v povprečju višjo nevtralizacijsko kapaciteto kot prehranska dopolnila. Primerjava stroškovne učinkovitosti pa je pokazala, da sta stroškovno najbolj učinkoviti prehranski dopolnili, vendar se lahko pri dolgoročni uporabi pojavijo težave s sekundarnim prekomernim izločanjem želodčne kisline. Na podlagi ugotovitev predlagamo posebno pozornost potrošnikom pri nakupu zdravil in prehranskih dopolnil, dostopnih na trgu, namenjenih za lajšanje težav s prekomernim izločanjem želodčne kisline.

Robinia pseudoacacia L., katere korenine smo raziskovali, je invazivna vrsta iz družine metuljnic. V gozdovih je splošno nezaželena, ima pa tudi pozitivne lastnosti, na primer bogatenje tal z dušikom. Vrsta je dobro raziskana, vendar predvsem na področju gozdne ekologije in z ekonom-skega vidika, zato je bil namen naše raziskave analiza anatomskih struktur korenin Robinie pseudoacacia, tanjših od 5 mm, in s tem prispevati k po-znavanju anatomije te vrste.

Anatomske strukture korenin robinije smo opazovali na trajnih preparatih, pripravljenih iz parafinskih rezin kemijsko obdelanih vzorcev korenin. Tkiva smo pred izdelavo preparatov dehidrirali v avtomatskem tkivnem procesorju ter fiksirali v parafinu. Vzorce tkiv smo pobarvali z mešanico barvil safranin in astra-blue. Največje razlike v anatomskih strukturah so se pojavljale med vzorci debeline 1 mm in 5 mm, največ različnih struktur pa je bilo mogoče opazovati v vzorcih debeline 3 in 5 mm, zaradi njihove boljše razvitosti.

Pokazali smo, da korenine vrste R. pseudoacacia v sekundarnem ksilemu vsebujejo veliko tenzijskih vlaken, v skorji, ki zavzema velik del premera korenine, pa skupke vlaken in vključke v obliki kristalov. Branike so  bile najbolje vidne v vzorcih premera  5 mm, v vzorcih premera 1 mm in 3 mm niso bile vidne oz. slabo vidne. Pri vzorcih premera 1 in 5 mm so se traheje večinoma pojavljale posamično, prisotni so bili tudi tangencialno ali radialno orientirani pari (1 mm) in večkratniki 2–6 trahej (5 mm). V vzorcih 3 mm so prevladovali radialno ali tangencialno orientirani skupki, ki so šteli tudi do 10 trahej. V vzorcih 1 mm  smo zaznali zametke ksilemskih trakov, v vzorcih 3 in 5 mm so bili večinoma uniseriatni, nekateri multiseriatni. Pri 3 mm so ti v širino obsegali 2–3 celice, pri 5 mm pa 2–6 celic. V primeru ponovitve raziskave je potrebno prilagoditi tehniko barvanja ter priprave preparatov zaradi velike natezne trdnosti korenin.