Revija za raziskovalno delo dijakov na II. gimnaziji Maribor
Uredniški odbor: Katja Holnthaner Zorec, Romana Fekonja, Jure Škraban
Lektorica: Romana Fekonja
Tehnični urednik: Van Dečko
Izdajatelj: II. gimnazija Maribor
Številka 1, letnik IV, 2023
ISSN 2670 - 6997
Povezava med rabo "alko" očal in pozornostjo
Nuša Ciglar
V članku so predstavljeni izsledki raziskave, v okviru katere smo raziskovali, kakšna je povezava, med rabo "alko" očal in pozornostjo, natančneje, kako raba očal, ki simulirajo kratkotrajne učinke alkohola, vpliva na pozornost dijakov. V raziskavi smo uporabili dve metodi. Prva je bil vprašalnik, v katerem smo dijake vprašali, kako pogosto uživajo alkohol in po dejavnikih, ki bi lahko vplivali na njihovo pozornost (količina spanja, stres, jemanje zdravil za motnje pozornosti). Druga metoda pa je bil eksperiment, v katerem so udeleženci reševali "single letter cancellation" test za merjenje pozornosti. Prvič so test izvedli brez očal, potem pa so ga ponovili še z "alko" očali, ki so nadomestila učinek prave alkoholne pijače. Ugotovili smo, da je uporaba "alko" očal povezana s pozornostjo dijakov, saj znatno podaljša čas reševanja testa. Na porabljen čas pa je vplivala tudi starost udeležencev, saj so rezultati pokazali, da starejši dijaki za reševanje potrebujejo manj časa. Prav tako smo ugotovili, da je na rezultate eksperimenta vplival tudi stres, ki so ga dijaki občutili med eksperimentom. Nismo pa mogli dokazati povezave med dejanskim uživanjem alkohola in pozornostjo, saj se je izkazalo, da med odgovori na vprašanje, kako pogosto udeleženci uživajo alkohol, in rezultati testa ni bilo zadostne korelacija.
Ocena ekološkega stanja Trojiškega jezera na podlagi sestave in številčnosti bentoških nevretenčarjev
Sergeja Mlakar
Z onesnaževanjem celinskih voda se spreminjata sestava in pestrost združb organizmov v njih. Kljub majhnosti in relativni neopaznosti so bentoški nevretenčarji pokazatelji stanja okolja in tako nekatere vrste najdemo le v neonesnaženih vodah. Cilj raziskave je bil določiti ekološko stanje Trojiškega jezera na podlagi bioloških elementov kakovosti, pri čemer smo se osredotočili na bentoške nevretenčarje v litoralu jezera. Ekološka analiza je potekala v času med oktobrom in februarjem. Na petih različnih mestih smo vzeli po štiri različne vzorce vode. Opisali smo okolico vzorčnega mesta in izmerili tudi fizikalno kemijske parametre. S pomočjo določevalnega ključa smo v laboratoriju organizme razvrstili v ustrezne taksonomske skupine. Popisali smo predstavnike petih razredov in enajstih različnih redov. Večinsko so bili zastopani maloščetinci, dvokrilci in kačji pastirji. Iz dobljenih podatkov smo izračunali Shannon-Wienerjev diverzitetni indeks, ki je znašal od 0,95 do 2,09, in MBI biotski indeks, vrednost katerega je bila 8,24. Izmerili smo preobremenjenost z nitrati in opazili znake evtrofikacije. Na podlagi rezultatov sklepamo, da je jezero onesnaženo.
Raziskava možnosti sledenja soncu in izdelava sledilnika soncu
Jakob Čerič, Aljaž Kelc, Jurij Šuman
Sončna energija, ki jo kot eno redkih pridobimo iz obnovljivih virov energije, že leta buri znanstvenike zaradi njene dostopnosti in dejstva, da je neučinkovito izkoriščena. Sončno energijo pretvarjamo v električno energijo s pomočjo naprav, ki so znane kot sončne celice. Sklepali smo, da je izkoristek sončnih celic možno zvišati, zato smo se osredotočili na raziskovanje možnih načinov, da to storimo.
Raziskovali smo možnosti sledenja soncu z namenom učinkovitega pridobivanja sončne energije ter ugotavljanje razlike v pridobljeni energiji med mirujočo sončno celico in sončno celico, ki sledi soncu (sledilnik soncu). Poskušali smo potrditi oziroma zavreči hipotezo: sledilnik soncu, ki je vedno obrnjen proti soncu, proizvede več električne energije kot mirujoča sončna plošča. Našo nalogo smo začeli s preučevanjem že obstoječe literature. Ko smo imeli teoretično podlago, smo se lotili izdelave lastnega sledilnika soncu. Delo je potekalo tako, da smo najprej naredili 3D načrt sledilnika v programu Fusion 360, ga izdelali s pomočjo 3D tiskalnika, preizkusili in napisali program, s pomočjo katerega lahko sledi soncu. Izvedli smo različne meritve in z njimi potrdili našo hipotezo. Ugotovili smo, da sledilnik soncu v najprimernejših pogojih proizvede približno 30 % več energije kot mirujoča sončna plošča.
Raziskava vpliva heksabromociklododekana (HBCD) na nivo prostih kisikovih radikalov in viabilnost človeških hepatocitov
Zarja Gumilar Papotnik
Heksabromociklododekan (HBCD) je spojina, ki se uporablja kot zaviralec gorenja. Najdemo ga v številnih izdelkih, vključno s pohištvom in kot izolacijski material za stavbe. Zaradi vse več raziskav, ki kažejo na toksičnost in bioakumulacijske lastnosti te spojine ter njeno vse večjo razširjenost v okolju, smo želeli raziskati možne škodljive učinke te kemikalije na človeške hepatocite. Citotoksični učinek HBCD na gojene jetrne celice smo ocenili s količinsko opredelitvijo prisotnosti ROS (reaktivnih kisikovih zvrsti) in določitvijo viabilnosti celic z metodo MPVCA (Membrane Potential Viability Assay), ki je nova metoda določanja viabilnosti celic. Dodatek HBCD je povečal ROS in zmanjšal sposobnost preživetja celic. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo, da se uporaba HBCD omeji in da se na tem področju opravijo dodatne raziskave.
Ocena odnosa dijakov četrtega letnika splošne gimnazije do biotske pestrosti
Maša Drevenšek
Biodiverziteta je definirana kot pestrost vseh oblik življenja, obravnavana na različnih nivojih pod sopomenkami “biotska pestrost” in “biološka raznolikost”. Visoka stopnja biodiverzitete je ključnega pomena za ohranjanje ravnovesja in blagostanja vseh živih bitij. Zaskrbljujoče izumiranje vrst organizmov, ki je 100- do 1000-krat hitrejše kot kadarkoli v evolucijski zgodovini, nakazuje, da smo na pragu šestega velikega množičnega izumrtja, zaradi katerega je potencialno ogrožen tudi človek.
Metoda za pridobivanje podatkov o poznavanju biodiverzitete in odnosu do nje med dijaki je bila spletna anketa. Rezultate spletne ankete smo primerjali glede na spol, okolje, v katerem posameznik živi, njegovo aktivnost v ekološko usmerjenih obšolskih in izvenšolskih dejavnostih ter glede na izbiro predmeta biologija na maturi.
Rezultati ankete so pokazali, da splošno gledano ciljna skupina izraža veliko skrb za problem zmanjševanja biotske pestrosti in veliko navezanost na naravo. Močno se zavedajo pomena biodiverzitete za človeka. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da med spoloma obstajajo razlike pri opredeljevanju do ohranjanja biodiverzitete, pri čemer so dekleta nekoliko občutljivejša na aktualno problematiko. Dijaki, ki se udejstvujejo v različnih ekološko usmerjenih dejavnostih, so v povprečju za biodiverziteto izrazili večjo skrb in bolj pozitiven odnos. Glede na bivanjsko okolje se do biodiverzitete najpozitivneje opredeljujejo tisti dijaki, ki med urbanim in ruralnim okoljem pogosto prehajajo.
