Revija za raziskovalno delo dijakov na II. gimnaziji Maribor
Uredniški odbor: Katja Holnthaner Zorec, dr. Jure Škraban, Romana Fekonja, dr. Lidija Kodrin
Lektorica: Romana Fekonja
Tehnični urednik: Van Dečko
Izdajatelj: II. gimnazija Maribor
Številka 1, letnik VII, 2026
ISSN 2670 - 6997
Učinek kisa na glikemični odziv po škrobnem obroku
Vita Žigart Rubelj
Škrob je glavni prehranski polisaharid, njegova prebava pa se začne že v ustni votlini z encimsko hidrolizo, ki jo katalizira α-amilaza. Hitrost hidrolize pomembno vpliva na glikemični odziv organizma, kar je pomembno za vse, zlasti pa za posameznike s sladkorno boleznijo. V okviru raziskovalne naloge smo preučevali vpliv pH sline na potek hidrolize škroba ter možnosti modulacije tega procesa z dodatkom organskih kislin. Posebno pozornost smo namenili vsakodnevno dostopnemu jedilnemu kisu. Ugotovitve smo najprej preverili v kontroliranih in vitro pogojih in jih nato nadgradili z in vivo raziskavo, pri kateri smo s senzorjem za kontinuirano spremljanje glukoze v medceličnini primerjali glikemični odziv po zaužitju škrobnega obroka z in brez dodatka kisline. Rezultati potrjujejo potencial kisa kot prehranskega modulatorja glikemije, kar odpira možnosti za cenovno dostopen in zdravju prijazen pristop k uravnavanju glikemije.
Glasbena terapija in izboljšave spomina pri posameznikih z Alzheimerjevo boleznijo
Jana Kök
Članek raziskuje uspešnost glasbene terapije pri izboljšanju spomina starejših z Alzheimerjevo boleznijo in ugotavlja, da je ta učinkovita le v omejenem obsegu. Alzheimerjeva bolezen je progresivna in neozdravljiva nevrološka motnja in najpogostejši vzrok demence. Glasbena terapija dokazano pozitivno vpliva na posameznike z demenco, vendar je zaradi naraščajočega števila obolelih potrebno dodatno raziskovanje tega področja (Bleibel, 2023). Določena stopnja kognitivnega nazadovanja je naravni del staranja, a izrazitejša izguba spomina in pozornosti lahko predstavlja veliko breme za bolnike, skrbnike in družbo (Stuart-Röhm idr., 2023). V članku je opisanih in ovrednotenih šest raziskav, ki so izvedle glasbeno terapijo pri starejših z Alzheimerjevo boleznijo. Razprava primerja ugotovitve teh raziskav in izpostavlja določene lastnosti glasbene terapije, ki prispevajo k izboljšavi spomina. Ugotovila sem, da je glasbena terapija učinkovita le kratkoročno, kar pomeni, da lajša simptome in ne zdravi vzrokov bolezni; pasivna oblika glasbene terapije (poslušanje glasbe) se je pokazala kot učinkovitejša od aktivne oblike (petje), kar nasprotuje prebrani literaturi – raziskava McPherson (2019); izboljšave spomina so vidne le pri posameznikih z izrazitejšo kognitivno okvaro; ter učinek glasbene terapije je težko natančno izmeriti, saj so raziskave morda merile pozornost, sodelovanje ali govorne sposobnosti.
